Make your own free website on Tripod.com

picture25.jpg

Ce Sumleta

Pocetok
Serum
Gel za posle bricenje
Apisept
Proherbis
Klio
Fero Sumleta
Ce Sumleta
Kalcium Sumleta
Cink Sumleta
Selen Sumleta
Kardio Sumleta
Maska od med i glina

Ce Sumleta

 
Za da se obezbedat, vo pcelinata familija, site bioaktivni materii za normalen zivot, pcelnite proizvodi se taka podeleni sto po svojot biohemiski sostav sluzat za razlicni nameni. Taka maticniot mlec e namenet za rast, razvoj i regeneracija, polenot e izvor na vitamini, propolisot e antibiotik za zastita na kosnicata od nadvoresnosta, otrovot e biohemiska laboratorija nameneta za odbrana od neprijatelite, vosokot e osnoven gradiven element. Toa e pricina sto vo mlecot osven B-kompleksot ostanatite vitamini se naogaat minimalno. Niv pcelite go dobivaat od polenot. Megutoa polenot e eden od najsilnite alergeni vo prirodata,pa ne mozat da go upotrebuvaat site luge, za razlika od maticniot mlec koj nema alergogeno dejstvo. Za so sumletata  da se obezbedi seto ona sto vo dadeniot moment e neophodno za covekoviot organizam, na maticniot mlec mu se dodadeni onie vitamini i minerali, sto toj gi ima mnogu malku. Taka vo sekoja Ce Sumleta se naoga 200mg vitamin Ce. Naukata otkrila golem broj na razlicni funkcii sto ovoj vitamin gi vrsi vo covekoviot organizam. Toj e neophoden za normalna funkcija na kapilarite  vo svrzuvackoto tkivo, pravilno sozrevanje na eritrocitite, funkcijata na nadbubreznata zlezda i hipovizata,odbranbenata sila na leukocitite i sprecuvanje na sozdavanje na krvni zgrutcuvanja t.n. trombovi. Megutoa najnovite naucni istrazuvanja potvrdile deka askorbinskata kiselina e eden od najjakite antioksidanti, materija sto go neutralizira dejstvoto na slobodnite  radikali.
Slobodnite radikali se naogaat vo sostavot na odbrambeniot sistem. Sluzat za oksidacija i unistuvanje na nadvoresnite materii i mikroorganizmi koi doagaat vo covekovoto telo. Cesto se slucuva koga vo organizmot ke se vnesat mnogu stetni materii, konzervansi i drugi aditivi od hrana, slobodnite radikali da se svrtuvaat protiv svoite tkiva i da predizvikaat kardiovaskularni narusuvanja, maligni promeni na tkivoto i na organite i drugi slicni promeni. Se smeta deka nad 90% od poznatite bolesti se predizvikani od dejstvoto na slobodnite radikali. Vitaminot Ce ima isklucitelno antioksidantna mok, taka sto negovoto prisustvo vo organizmot e od presudno znacenje za zdravjeto.
Lugeto nemaat sposobnost da go sintetiziraat ovoj vitamin vo organizmot, pa mora da se vnesuva preku ishranata. Megutoa, toj e mnogu custvitelen na svetlina, toplina, hemiski materii (sekoja cigara unistuva 100mg vitamin Ce) i ne se akumulira vo organizmot, taka sto postojat periodi koga go nema vo dovolni kolicini, sto doveduva do opaganje na odbranbenata mok na organizmot i gi napaga slobodnite radikali. Dnevnite potrebi se okolu 200mg. So ogled na negovata custvitelnost  i potrosuvackata vo organizmot tie kolicini se pogolemi. Dozi nad 200mg ja namaluvaat zacestenosta od nastanuvanje na krvni zgrutcuvanja vo venite i pomagaat vo smaluvanje  na nivoto na t.n. los holesterol vo krvta so sto se zabavuva pojavata na arteriosklerozata, kako edna od glavnite priciniteli na infarktot na miokardot i mozokot. Dozite od 300mg dnevno go namaluvaat rizikot i do 30% od asmaticni napadi i bronhitis.
Interesno e ispituvanjeto povrzano so spermatozoidite. Dozi pomegu 200 i 1000 mg go zgolemuvaat brojot na spermatozoidite za 60% i nivnata podviznost za okolu 30%, sto veke po dva meseca na upotreba, ja zgolemuva moznosta za oploduvanje. Dvojno pogolemi dozi od preporacanite, sposobni se da gi  neutraliziraat omega 6  masnite kiselini, koi doagaat najcesto od koristenite rastitelni masla. Bidejki kiselinite pridonesuvaat za razvoj na melanomot i drugite maligni promeni, so ova se potvrduva porano zabelezanata sposobnost na ovoj vitamin da go spreci sozdavanjeto na nitrozamini - materija sto direktno predizvikuva rak. Na organizmot mu se potrebni pogolemi dozi od ovoj vitamin vo slucai na psihofizicka optovarenost (preku 1kg).
Ce vitaminot e askorbinska kiselinae isfrla preku bubrezite. Predizvikuva pogolema kiselina vo organizmot, zeludecni tegobi, i sozdavanje na oksalatni kamenja vo bubrezite. Zatoa kombinacijata na maticen mlec i Ce vitamin prestavuva eden od najdobrite nacini da se izbegnat nesakanite dejstva, od edna strana , kako i da se ovozmozi negovo prisustvo vo organizmot  vo tekot na celiot den i maksimalno iskoristuvanje, od druga strana. Osven toa i natrium bikarbonatot, koj e prisuten vo Sumletite, i koj e najvazen regulator na oksidobaznata ramnoteza vo organizmot, ja neutralizira kiselosta na  askorbinskata kiselina taka da Ce Sumletata lesno ja podnesuvaat i luge so zgolemena zeludecna kiselina, ostetena sluzokoza na organite za varenje, gastritis i cir na dvanaestopalacnoto crevo.
 
biolog
Bjanka Matik 
 

poracaj
international.gif
poracaj

 

 

 

 

 

 

 

 

.

TOP_TIM