|
Za da se obezbedat, vo pcelinata familija, site bioaktivni materii
za normalen zivot, pcelnite proizvodi se taka podeleni sto po svojot biohemiski sostav sluzat za razlicni nameni. Taka
maticniot mlec e namenet za rast, razvoj i regeneracija, polenot e izvor na vitamini, propolisot e antibiotik za zastita na
kosnicata od nadvoresnosta, otrovot e biohemiska laboratorija nameneta za odbrana od neprijatelite, vosokot e osnoven gradiven
element. Toa e pricina sto vo mlecot osven B-kompleksot ostanatite vitamini se naogaat minimalno. Niv pcelite go dobivaat
od polenot. Megutoa polenot e eden od najsilnite alergeni vo prirodata,pa ne mozat da go upotrebuvaat site luge, za razlika
od maticniot mlec koj nema alergogeno dejstvo. Za so sumletata da se obezbedi seto ona sto vo dadeniot moment e neophodno
za covekoviot organizam, na maticniot mlec mu se dodadeni onie vitamini i minerali, sto toj gi ima mnogu malku. Taka vo sekoja
Ce Sumleta se naoga 200mg vitamin Ce. Naukata otkrila golem broj na razlicni funkcii sto ovoj vitamin gi vrsi vo covekoviot
organizam. Toj e neophoden za normalna funkcija na kapilarite vo svrzuvackoto tkivo, pravilno sozrevanje na eritrocitite,
funkcijata na nadbubreznata zlezda i hipovizata,odbranbenata sila na leukocitite i sprecuvanje na sozdavanje na krvni zgrutcuvanja
t.n. trombovi. Megutoa najnovite naucni istrazuvanja potvrdile deka askorbinskata kiselina e eden od najjakite antioksidanti,
materija sto go neutralizira dejstvoto na slobodnite radikali.
Slobodnite radikali se naogaat vo sostavot na odbrambeniot sistem.
Sluzat za oksidacija i unistuvanje na nadvoresnite materii i mikroorganizmi koi doagaat vo covekovoto telo. Cesto se slucuva
koga vo organizmot ke se vnesat mnogu stetni materii, konzervansi i drugi aditivi od hrana, slobodnite radikali da se svrtuvaat
protiv svoite tkiva i da predizvikaat kardiovaskularni narusuvanja, maligni promeni na tkivoto i na organite i drugi slicni
promeni. Se smeta deka nad 90% od poznatite bolesti se predizvikani od dejstvoto na slobodnite radikali. Vitaminot Ce ima
isklucitelno antioksidantna mok, taka sto negovoto prisustvo vo organizmot e od presudno znacenje za zdravjeto.
Lugeto nemaat sposobnost da go sintetiziraat ovoj vitamin vo organizmot,
pa mora da se vnesuva preku ishranata. Megutoa, toj e mnogu custvitelen na svetlina, toplina, hemiski materii (sekoja cigara
unistuva 100mg vitamin Ce) i ne se akumulira vo organizmot, taka sto postojat periodi koga go nema vo dovolni kolicini, sto
doveduva do opaganje na odbranbenata mok na organizmot i gi napaga slobodnite radikali. Dnevnite potrebi se okolu 200mg. So
ogled na negovata custvitelnost i potrosuvackata vo organizmot tie kolicini se pogolemi. Dozi nad 200mg ja namaluvaat
zacestenosta od nastanuvanje na krvni zgrutcuvanja vo venite i pomagaat vo smaluvanje na nivoto na t.n. los holesterol
vo krvta so sto se zabavuva pojavata na arteriosklerozata, kako edna od glavnite priciniteli na infarktot na miokardot i mozokot.
Dozite od 300mg dnevno go namaluvaat rizikot i do 30% od asmaticni napadi i bronhitis.
Interesno e ispituvanjeto povrzano so spermatozoidite. Dozi pomegu
200 i 1000 mg go zgolemuvaat brojot na spermatozoidite za 60% i nivnata podviznost za okolu 30%, sto veke po dva meseca na
upotreba, ja zgolemuva moznosta za oploduvanje. Dvojno pogolemi dozi od preporacanite, sposobni se da gi neutraliziraat
omega 6 masnite kiselini, koi doagaat najcesto od koristenite rastitelni masla. Bidejki kiselinite pridonesuvaat za
razvoj na melanomot i drugite maligni promeni, so ova se potvrduva porano zabelezanata sposobnost na ovoj vitamin da go spreci
sozdavanjeto na nitrozamini - materija sto direktno predizvikuva rak. Na organizmot mu se potrebni pogolemi dozi od ovoj vitamin
vo slucai na psihofizicka optovarenost (preku 1kg).
Ce vitaminot e askorbinska kiselinae isfrla preku bubrezite. Predizvikuva
pogolema kiselina vo organizmot, zeludecni tegobi, i sozdavanje na oksalatni kamenja vo bubrezite. Zatoa kombinacijata na
maticen mlec i Ce vitamin prestavuva eden od najdobrite nacini da se izbegnat nesakanite dejstva, od edna strana , kako i
da se ovozmozi negovo prisustvo vo organizmot vo tekot na celiot den i maksimalno iskoristuvanje, od druga strana. Osven
toa i natrium bikarbonatot, koj e prisuten vo Sumletite, i koj e najvazen regulator na oksidobaznata ramnoteza vo organizmot,
ja neutralizira kiselosta na askorbinskata kiselina taka da Ce Sumletata lesno ja podnesuvaat i luge so zgolemena zeludecna
kiselina, ostetena sluzokoza na organite za varenje, gastritis i cir na dvanaestopalacnoto crevo.
biolog
Bjanka Matik
| poracaj |
|
| poracaj |
|
