Programa za dietetski proizvodi-rastitelni rkulci
Prikaznata za zdrava hrana ne podrazbira samo hrana sto e oslobodena od hemiskite aditivi, konzervansi i
sl. tuku i hrana sto gi socuvala hajgolemiot del od izvornite bioloski aktivni materii. Edinstveno od takva hrana organizmot
na covekot moze da ima najmnogu korist. Od sekoja druga hrana toj se trosi poradi toa sto prvo trebada ja sovlada i iskoristi.
No, vo takov slucaj taa veke ne prestavuva hrana tuku rizik za pojava na bolesti i predvremeno stareenje. Maticniot mlec,
propolisot i medot pretstavuvaat, kako sto moze da se kaze, "ziva" hrana, a toa podrazbira deka mnogu malku e prerabotena
na patot od prirodata do nasata trpeza. Mlecot e osloboden od vodata, propolisot iscisten od mehanickite primesi koi mozat
da predizvikaat alergija, a medot se koristi vo izvoren oblik.
Enzimi-nositeli na zivotot vo kletkata
Gotvenjeto e postapka na prerabotka na hranata koja sekojdnevno se koristi i koja unistuva golem broj na
korisni bioaktivni materii. So gotvenjeto se razgraduvaat site biostimulatori, supstancii, koi hranata ja pravat da
e i lekovita, potoa golem broj na vitamini i site enzimi. Enzimite se materii bez koi organizmot ne bi mozel da
gi iskoristi hranlivite i gradivni materii od hranata, pa bi mozelo da se sluci covekot da umre od glad, iako normalno konzumira
hrana. Ovie supstancii vo sebe nosat iskra na zivotot i go ovozmozuvaat vegetativniot zivot vo site kletki na rastenijata,
zivotnite i covekot. Bez niv vo organizmot ne mozat da se odvivaat procesite na razgraduvanje.
Za razlika od enzimite, koi sluzat za varenje (endogeni, koi se vo zlezdite na organite za varenje), onie
drugite, koi upravuvaat so metabolizmot, rastot, razmnozuvanjeto i regeneracijata (egzogeni), organizmot na covekot ne moze
da gi sozdade. Tie mora da se vnesuvaat sekojdnevno so hranata. So stareenjeto brojot na enzimite vo covekoviot organizam
rapidno se namaluva, a so toa i zivotnata sila. Nea megutoa moze vo potpolnost moze da ja vrati zivata, surova hrana koja
gi ima enzimite. Rkulcite na seminjata se najbogati so enzimi. Intelegencijata na prirodata moze najdobro da se vidi vo ocetokot
na sekoj zivot, bidejki prirodata dava se od sebe noviot zivot uspesno da zapocne.
Rkulcite-vodopadi na bioaktivni materii
Malite i krevki rkulci vo sebe go nosat seto ona sto e neophodno za noviot zivot za idniot rast, razvoj,
cudesnata "pesna" na cvetanjeto i zaprasuvanjeto i na krajot davanjeto na plodovi. Celata idna simfonija na zivotot
e smestena vo nekolku grama mal, bledozolt rkulec, koj e vistinsko olicetvorenie na prirodnata alhemija. Samo vo prvite
nekolku dena vo nea se pojavuva vistinska riznica od bioaktivni materii: proteini, vitamini, biostimulatori, enzimi. Tie se
vo takov oblik i sostav sto veke nikogas nema da se pojavat vo rastenieto, isto kako i kaj maticniot mlec koga vo sestiot
den nema da ima ni priblizno od ona sto go ima vo tretiot den. Znaci treba da se fati taa mala vremenska iskra
i da se zadrzi, dase zacuva da ne se izgubi. Toa e napraveno i so rkulcite koi se osnova na Klio .
Rkulcite od seminjata na zoltata i crnata soja, kineskiot grav i azuki cija maksimalna sila e fatena i zadrzana
so posebni zastiteni i patentirani tehnoloski postapki, pretstavuva sopiranje i zacuvuvanje na zivotot vo vremeto i prostorot.
Zaradi toa, Klio pretstavuva sovrsen hranliv obrok, koj e sostaven od prirodni zacini i konzervansi, koi sami po sebe se hranlivi
i polni so zastitni i korisni materii.
Soin estrogen-borec protiv kancer
Za vrednostite na ova rastenie, najslikovito zboruva podatokot deka vo nea se naogaat najvaznite bioloski
gradivni materii, koi inaku se naogaat i vo hranata od rastitelno i zivotinsko poteklo. Zaradi visokata sodrzina na aminokiselini
sojata moze da zameni obrok so meso, a vo isto vreme sovrseno da gi izbalansira mastite i holesterolot od zivotinsko
poteklo. Istrazuvanjata pokazale deka edna solja soja dnevno, ja namaluva toksicnata transformacija na LPL holesterolot
za 20% vo period od nad tri sedmici konsumiranje. Slicni efekti pokazuvaat crniot, siniot i beliot osobeno kineskiot grav,
mung i azuki. Sojata i gravot go normaliziraat odnosot na "dobriot" i "losiot" holesterol vo krvnite sadovi,
taka sto se preporacuva kako hrana, koja deluva protiv sozdavanjeto na arteriosklerozaium sto go namaluva rizikot od mozocen
udar za 40%.
Soiniot protein go namaluva zasituvanjeto na zolckata so holesterol so sto go namaluva i rizikot za 60-70%
od dobivanje kamen vo zolckata.
Najatraktivni rezultati se dobieni od istrazuvanjata vo vrska so sojata i kancerot. Ova rasyenie poseduva
najmnogu pet antikancrogeni materii, koi go sprecuvaat napreduvanjeto na hormonot na zavisnite kanceri, kako sto se kancerot
na gradata i prostatata. Pricina za takvoto dejstvo e t.n. proteaza i inhibatori, koja vo eksperimentite vidno go usporile
napreduvanjeto na kancerot na debeloto crevo, usnata praznina, gradite, crniot drob, pankreasot i zeludnikot. Fitosterolite
na sojata ja sprecuvaat kletocnata delba na malignite kletki na grloto na matkata i ja zapiraat proliferacijata na kancerogenite
kletki na debeloto crevo. Sostavot go sprecuva sozdavanjeto na nitrozaminite, supstacii, koi direktno predizvikuvaat
malignaproliferacija. Naucnicite dosle do zaklucok deka forsiranjeto na antiestrogenskata hrana vo mladosta moze vo golema
mera da gi namali izgledite za dobivanje kancer vo starosta, osobeno kaj zenite vo menopauzata, zatoa sto i gravot i sojata
imaat fitoestrogeni, koi go kompenziraat nedostatokot na prirodniteestrogeni vo organizmot i sprecuvaat pojava na rak,
dodeka samite fistrogeni ne predizvikuvaat rak. Soiniot fistrogen ja blokira sposobnosta na estrogenot da gi stimulira malignite
promeni, a istovremeno predizvikuva i blagotvorni efekti na koskite ikardiovaskularniot sistem. Osven rastitelnite estrogeni,
sojata e bogata i so minerali bor i kalcium koi dejstvuvaat protiv osteoporozata, zatoa sto borot e neophoden za vgraduvanje
na kalciumot vo koskite. Jabolkoviot ocet,koj e eden od prirodnite konzervansi vo Klio, osobeno e bogat so kalium i vitamini,
taka sto pokazuva blagotvorni efekti na rabotata na srceto i normalna cerebrovaskularna i periferna cirkulacija.
biolog
Bjanka Matik